EBRD je le še ena zamujena priložnost Slovenije

13 April 2016, Dnevnik

Banka, ki bi morala Sloveniji in drugim postsocialističnim državam pomagati pri prehodu v trajnostno naravnano tržno gospodarstvo, ni opravila svoje naloge. Tako meni mednarodna mreža CEE Bankwatch Network po 25 letih delovanja Evropske banke za obnovo in razvoj.

Banka, ki bi morala Sloveniji in drugim postsocialističnim državam olajšati tranzicijo in po letu 1991 spodbuditi njihov prehod v okolju prijazno in trajnostno naravnano tržno gospodarstvo, ni opravila svoje naloge. Statusa države prejemnice razvojne pomoči banke se je v dobrih dveh desetletjih otresla zgolj Češka, banka pa je s kreditiranjem napačnih projektov stanje v nekaterih državah celo poslabšala, ob 25-letnici Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ugotavlja mednarodna nevladna mreža CEE Bankwatch Network. Tudi banka, katere največji delničarji so ZDA, EU in Japonska, je leta 2013 priznala, da so se številne države prejemnice pomoči »zagozdile v tranziciji«, so opozorili v slovenski nevladni organizaciji Focus.

Čeprav v EBRD krivdo za pomanjkanje napredka valijo na »zagozdene« države, koordinatorka kampanje pri Bankwatchu Fidanka Bacheva – McGrath opozarja, da je banka predstavljala vodilno finančno in ideološko silo v teh državah, zato se ne more izogniti odgovornosti za okoljsko škodljiv razvoj in gospodarske reforme, ki so na oblast pomagale tamkajšnjim skorumpiranim in nedemokratičnim elitam.
Izgubila temeljne usmeritve

Da se je banka v svojem 25-letnem delovanju v marsičem odmaknila od svojega ustanovnega poslanstva in je postala predvsem klasična razvojna banka pod blagovno znamko Evropske unije, ocenjuje tudi slovenski ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Njeni tehnični prijemi in poslovne politike so ostali vpeti v značilnosti vladajočega sodobnega trga kapitala,« pojasnjuje in dodaja, da je banka tako kot preostale evropske institucije izgubila svoje temeljne usmeritve in danes zbegana tava po brezpotju.

V Sloveniji banka po njegovi oceni ni odigrala večje vloge, saj je – tako kot pri projektu TEŠ 6 – sledila slovenski politiki, ki pa do banke ni gojila kakšnih posebnih pričakovanj. »EBRD v Sloveniji nikakor ni delovala razvojno prebojno, kar bi od takšne institucije pričakovali. Drži pa, da bi za to potrebovala strateškega partnerja, ki ga v slovenski vladi ni našla. Niti banka niti država niti preostali partnerji niso odigrali primerne vloge in to je zapravljena razvojna priložnost za našo državo,« še meni Kovač.

EBRD je v Sloveniji med drugim omogočila Slovenski industriji jekla (v ruski lasti), da je prevzela Perutnino Ptuj, ameriškemu investicijskemu skladu Apollo stoji ob strani pri prevzemu Nove KBM, Don donu je s posojilom omogočila prevzem Pekarne Grosuplje, odobrila je še kredit za širitev proizvodnje kalcijevih karbonatov za papirno industrijo kamniškemu Calcitu. Toda najbolj razvpito je njeno kreditiranje enega izmed okoljsko in družbeno najspornejših projektov v državi, to je gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6).
Kršila celo svoj statut

Ugotovitve Bankwatcha kažejo, da je EBRD aktivno podpirala in kreditirala družbeno sporne projekte ter pri tem kršila svoj statut, po katerem lahko sodeluje le z državami, v katerih vladajo večstrankarska demokracija, pluralizem in tržno gospodarstvo. Zaradi tega ne podpira vlaganj v Turkmenistanu, Uzbekistanu in Belorusiji, te iste omejitve pa je niso zadržale pri kreditiranju projektov v Azerbajdžanu in Egiptu, čeprav tudi ti dve državi na ocenjevalnih lestvicah demokratičnosti ne kotirata visoko. EBRD vseh držav ne obravnava enako, dejstvo pa je, da Azerbajdžan in Egipt sodita med naravno bogata območja, ki jih pogosto zaznamuje tako imenovano prekletstvo virov. Ti prinašajo koristi manjši eliti, državo pa potiskajo v odvisnost od teh virov in s tem povečujejo njeno ranljivost.